Tokrat bom predstavil svoja razmišljanja, opažanja in raziskave vezane na sedenje na invalidskih vozičkih.

Tematika je aktualna, saj je pred kratkim v Sloveniji potekala akcija »Heroji furajo v pižamah« , kjer smo imeli priliko gledati propagandne spote z znanimi Slovenci v invalidskih vozičkih. V oddaji Klepet ob kavi, pa je Jasmina Kandorfer gostila invalida Benjamin Žnidaršiča.  Posebej sem se zdrznil ob njegovih besedah: »…..boli me hrbtenica a sem se nekako sprijaznil s tem, pa je potem lažje…«

Res je zanimiv takšen način razmišljanja.  Sprijazniti se z bolečino.? Sam se k sreči nisem s tem sprijaznil, ker sem »človek, ki razmišlja drugače« (tako me je ocenila Dr. Metoda Dodič – Fikfak) in sem razvil pas za razbremenitev hrbtenice med sedenjem, ki je prejel številna mednarodna priznanja,  certifikate in oceno vpliva na telo iz Univerze v Ljubljani. A najpomembneje je, da sem s tem najprej sebi odpravil bolečine in kasneje še mnogim drugim.

A vrnimo se sedenju na invalidskih vozičkih. Temu sem se posvetil ker poudarjam:

» Človeško telo je narejeno za gibanje«, a na teh vozičkih se »prisiljeno«sedi.

S preučitvijo delovanja funkcije hrbtenice, njene obremenitve med sedenjem in vplivom na ostale človeške organe, hitro ugotoviš, zakaj pride do bolečin. In ko to ugotoviš, lahko delaš na tem, da odpraviš vzrok nastanka. Zaenkrat mi to uspeva. To sem zapisal, ker sem pred kratkim na sejmu inovacij INOVAMAK 2017 v Skopju (Makedonija) predstavil dva prototipa vezana tudi na sedenje na invalidskih vozičkih. Tako sem razbremenitvi ledvenega dela hrbtenice (EASEBelt), pripravil še način razbremenitve vratnega dela in pozicioniranje nog.  Za idejne rešitve in prikaz prototipov, sem prejel zlato odličje. Organizatorji sejma inovacij iz Rusije in Češke, pa so me povabili na njihove sejme (Moskva in Trinec) v prvi polovici 2018. Na teh sejmih pa bom predstavil še eno inovativno rešitev za krepitev mišic, medtem ko sedimo. Idejno rešitev že imam a želim še napraviti nekaj testiranj in meritev.

Spoznavam, da kot gospod Benjamin razmišlja veliko Slovencev.  Pri svojih raziskavah opažam, da nam je nekako kar samoumevno, da ko si mlad, si pokončen, se giblješ, potem pa ob hoji pričneš uporabljati palico, kasneje bergle, hoduljica …..sledi invalidski voziček, postelja in »slovo«.   Sam se raje spomnim gospoda Leona Štuklja, ki je dočakal 101 let, kljub napornim treningom v mladosti. A njega si lahko vsaki dan srečal v parku, ko se je sprehajal. Že iz tega lahko laično sklepamo, da hrbtenica potrebuje gibanje, ki pa ga žal v vozičkih ni. Vse premalo se pazi tudi na držo telesa. Zanemarja se pokončna drža in ohranjanje osnovne oblike hrbtenice, ki bi naj bila v obliki črke »S«. Prilagam skico na kateri je prikazana teža glave, ki kot obremenitev vpliva na hrbtenico in položaj telesa.

Hrbtenica je v obliki črke S in  vsebuje 4 med seboj povezane loke. Teža glave pritiska na hrbtenico. V kolikor je glava v osi hrbtenice (pravilna drža), se krivulje hrbtenice upirajo obremenitvi, spodbujajo dviganje in krčenje ter tako omogočajo, da se medvretenčni diski razširijo in krčijo. Na ta način se hrbtenica »vzdržuje«,  ohranja funkcionalnost  in upočasnjuje degenerativni proces.

Ko  pa je hrbtenica nepravilne  oblike – glava je pomaknjena naprej, nazaj ali na stran, se loki hrbtenice zrušijo, se ne upirajo več, izgubijo svojo lastno obliko. S tem se medvretenčni diski stisnejo in izgubijo moč delovanja.

Raziskave in meritve pa so pokazale, da v bistvu  hrbtenica deluje tako nekje do 100% obremenitve, to pa je takrat ko hodimo.  Med sedenjem je hrbtenica obremenjena cca 140% če sedimo zravnano in več če sedimo nepravilno.

 Za zaključek.  Ljudje na invalidskih vozičkih so že tako hendikepirani.  Dajmo jih ozaveščat in omogočat pravilno sedenje – po možnosti z razbremenitvijo hrbtenice.